Slovenski prevod Jensenovih “Premis”

June 14th, 2006

Prva premisa: Civilizacija ni in ne more nikoli biti trajnostna. To še posebej velja za industrijsko civilizacijo.

Druga premisa: Tradicionalne skupnosti prostovoljno ne odstopijo ali prodajo virov, na katerih temeljijo njihove skupnosti: dokler njihovih skupnosti ne uničijo. Prav tako ne dovolijo uničevanja svoje zemlje za črpanje naravnih virov, kot so zlato, nafta in podobno. Tisti, ki želijo priti do teh virov, bodo posledično uporabili vsa sredstva, da bi uničili tradicionalne skupnosti.

Tretja premisa: Naš način življenja – industrijska civilizacija – temelji na, zahteva in bi zelo hitro propadel brez vztrajnega in občeprisotnega nasilja.

Četrta premisa: Civilizacija temelji na jasno definirani, splošno sprejeti in vendar pogosto neartikulirani hierarhiji. Nasilje, ki ga izvajajo tisti višje na družbeni lestvici nad tistimi, ki so nižje, je skoraj vedno nevidno oziroma neopaženo. Če je opaženo, se ga v celoti racionalizira. Nasilje tistih, ki so nižje na družbeni lestvici do tistih, ki so višje, je nepredstavljivo, ko pa do njega pride, je pospremljeno s šokom, zgražanjem ter fetišizacijo žrtev.

Peta premisa: Lastnina tistih, ki so višje v hierarhiji, je bolj vredna od življenj tistih, ki so nižje. Zato je za tiste, ki so zgoraj, sprejemljivo, da kopičijo premoženje, ki ga imajo v lasti, – v vsakdanjem jeziku, da služijo – z uničevanjem ali jemanjem življenja tistih nižje v hierarhiji. Temu se reče proizvodnja. Če tisti, ki so spodaj, uničijo lastnino tistih nad seboj, smejo slednji ubiti ali kako drugače uničiti življenja tistih, ki so spodaj. Temu se reče pravica.

Šesta premisa: Civilizacije se ne da odrešiti. Sedanja kultura se ne bo prostovoljno predrugačila v zdrav in trajnosten način življenja. Če je ne bomo ustavili, bo civilizacija še naprej siromašila človeštvo in pustošila planet, dokler ne propade (civilizacija, verjetno pa tudi planet). Posledice tega opustošenja bodo še dolgo škodile človeštvu in drugim živim bitjem.

Sedma premisa: Dlje ko čakamo na propad civilizacije – dlje ko odlagamo, da bi jo zrušili –, bolj kaotičen bo propad in slabše bo za ljudi in druga živa bitja, ki bodo živela med ali po propadu.

Osma premisa: Potrebe narave so bolj pomembne od potreb gospodarskih sistemov.

Parafraza osme premise: Gospodarski ali družbeni sistem, ki ne koristi primarnim skupnostim, na katerih temelji, je nevzdržen, nemoralen in neumen. Trajnostnost, morala in inteligenca (pa tudi pravičnost) zahtevajo, da uničimo vsak tovrstni gospodarski ali družbeni sistem, ali vsaj preprečimo, da bi škodoval zemlji.

Deveta premisa: Četudi je jasno, da bo nekoč na planetu veliko manj ljudi, kot jih je sedaj, je mnogo različnih poti, po katerih bi lahko prišlo do takšnega znižanja števila prebivalstva (oziroma kako tovrstno znižanje doseči, odvisno od stopnje angažiranosti, s katero se bomo te preobrazbe lotili). Nekatere od njih bi bile izjemno nasilne in uničujoče: nuklearna katastrofa svetovnih razsežnosti bi na primer zmanjšala tako stopnjo prebivalstva kot tudi porabo virov, a bila bi grozljiva; takšna bi bila tudi ekološka prekoračitev, ki bi ji sledil propad. Druge poti bi morda bile manj nasilne. A glede na sedanjo stopnjo nasilja te kulture do človeštva in naravnega sveta, ni mogoče govoriti o zmanjšanju prenaseljenosti in potrošnje brez nasilja in pomanjkanja – pa ne zato, ker bi bilo tovrstno zmanjšanje nasilno samo po sebi, temveč zato, ker sta nasilje in pomanjkanje občeprisotna. Vseeno pa bi nekatere poti k znižanju prebivalstva in potrošnje, četudi nasilne, zmanjšale trenutno stopnjo nasilja, ki ga povzroča in zahteva pogosto vsiljen pretok dobrin od revnih k bogatim – in s tem tudi omilile nasilje nad naravo. Posamično ali skupinsko bi torej tako zmanjšali in omilili nasilje, do katerega bi prišlo med to dolgotrajno spremembo. Ali pa tudi ne. A nekaj je gotovo: če se tega ne lotimo aktivno – in se o naši težavi in njenih morebitnih rešitvah ne pogovarjamo – bo nasilje zagotovo hujše in pomanjkanje večje.

Deseta premisa: Kultura v celoti in večina njenih pripadnikov je norih. Kulturo poganja gon po smrti, gon po uničenju življenja.

Enajsta premisa: Že od svojih začetkov je bila ta kultura – civilizacija – kultura okupacije.

Dvanajsta premisa: Na svetu ni ne bogatih ne revnih ljudi. So samo ljudje. Bogati imajo veliko zelenih papirčkov, ki naj bi nekaj veljali (morda pa je njihovo domnevno bogastvo tudi bolj abstraktno: številke na trdih diskih bank), revni pa tega nimajo. Ti “bogati” trdijo, da so lastniki svoje zemlje, medtem ko se “revnim” pogosto odreka pravica do takšne trditve. Osnovni namen policije je nasilno uveljaviti zmotna prepričanja tistih, ki imajo veliko zelenih papirčkov. In tisti brez zelenih papirčkov tem prividom večinoma podležejo enako hitro in skraja kot tisti, ki jih imajo. V resničnem svetu imajo te iluzije neslutene posledice.

Trinajsta premisa: Tisti, ki so na oblasti, vladajo s silo in prej ko nehamo verjeti lažem o nasprotnem, prej se bomo zmožni razumno odločiti, če, kdaj in kako se bomo temu uprli.

Štirinajsta premisa: Od rojstva dalje – verjetno že od spočetja, ampak ne vem, kako bi to dokazal – smo individualno in kolektivno vzgojeni v sovraštvo do svojega življenja, narave, divjine, divjih živali, žensk, otrok, svojega telesa, svojih strahov in čustev, do sebe. Če ne bi sovražili sveta, ne bi dovolili, da ga uničujejo pred našimi očmi. Če ne bi sovražili sebe, ne bi dovolili, da zastrupljajo naše domove – in naša telesa.

Petnajsta premisa: Ljubezen ne pomeni nujno pacifizma.

Šestnajsta premisa: Snovni svet je osnova. To ne pomeni, da duh ne obstaja, ali pa, da je snovni svet vse, kar je. To pomeni, da se duh meša z mesom. In pomeni, da imajo dejanja v resničnem svetu tudi posledice v resničnem svetu. To pomeni, da se ne moremo zanašati na Jezusa, Božička, Veliko Mati ali celo na Velikonočnega zajčka, da nas bodo rešili iz te godlje. To pomeni, da je tale godlja resnično godlja in ne zgolj, da je bog namrščil obrvi. To pomeni, da se moramo s to godljo soočiti sami. To pomeni, da je, dokler smo na Zemlji, ne glede na to, če bomo šli po smrti kam drugam in ne glede na to, če smo na življenje zgolj obsojeni ali smo zanj tudi hvaležni – Zemlja bistvo. Je primarna. Je naš dom. Je naše vse. Bedasto je razmišljati ali ukrepati tako, kot da svet ne bi bil resničen ali prvenstven. Bedasto in pomilovanja vredno je živeti naša življenja, kot bi ne bila resnična.

Sedemnajsta premisa: Če naše odločitve in dejanja izhajajo iz strahu, da bodo vznemirila neodločene oziroma množico Američanov, živimo v zmoti (ali, še bolj verjetno, zanikanju).

Osemnajsta premisa: Naše trenutno doumevanje lastne identitete ni nič bolj vzdržno kot naša sedanja uporaba energije ali tehnologije.

Devetnajsta premisa: Problem te kulture izhaja iz prepričanja, da sta zloraba narave in njen nadzor upravičeni.

Dvajseta premisa: V tej kulturi gonilo družbenih odločitev ni ne dobrobit skupnosti, ne morala, ne etika, ne pravica in ne življenje – zgolj ekonomija.

Modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi tega, če bodo povečale monetarno bogastvo tistih, ki odločajo, in tistih, ki jim služijo.

Re-modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi tega, če bodo povečale moč tistih, ki odločajo, in tistih, ki jim služijo.

Re-modifikacija dvajsete premise: Družbene odločitve so sprejete prvenstveno (in pogosto tudi izključno) na osnovi slepega prepričanja, da so tisti, ki odločajo, in tisti, ki jim služijo, upravičeni do kopičenja moči in denarnega bogastva na račun tistih, ki so nižje v hierarhiji.

Re-modifikacija dvajsete premise: Če pridemo do srca zadeve – če je od srca sploh kaj ostalo – ugotovimo, da družbene odločitve temeljijo na tem, kako dobro se jih da vpreči v nadzor in uničevanje divje narave.

Prevod Jensenovih Premis je delo skupine Deep Green Resistance Slovenia

Filed in Slovenščina